“Kot duh preteklosti, Ivan Hlupar, bi z vami rad delil zgodbo, ki še danes odmeva ob reki Krupi. Tam, kjer je pretok vode najmočnejši sem že v 19. stoletju postavil svoj mlin in žago. Pred tem pa sem moral iti po svetu za kruhom. Potoval sem daleč, vse do Združenih držav Amerike. Tam smo se z drugimi priseljenci pošteno namučili, kajti delali smo tudi po 10 ali 12 ur na dan, 6 dni na teden. Ko sem prišel nazaj v rodni kraj Semič, sem imel morda prav zaradi napornega življenja v tujini, nek poseben navdih.